Na policah trgovin najdemo raznovrstno eksotično sadje. Tega
je v zimskem času še veliko več in izbira je ob pisanih barvah in različnih
oblikah (pa ne malokdaj visokih cenah) včasih kar težka. Čeprav to vrstno sadje
oziroma rastline pri nas ne uspevajo na prostem jih lahko poskušamo gojiti v
zavarovanem prostoru.
Liči (znanstveno ime Litchi chinensis) izvira iz jugovzhodne Azije, z juga Kitajske, Indonezije in Filipinov. Kitajci liči gojijo že več kot tri tisočletja, imajo pa ga za najboljši sadež, ki so ga zelo cenili številni kitajski cesarji. Nekoč so z ličijem plačevali celo davke, danes pa si jih Kitajci podarjajo ob vstopu v novo leto.
»Liči je bil najljubši sadež gospe Jang. Ker je bila njena
želja vladarju Xuanu Zungu ukaz, so liči iz toplega Kantona prevažali v
prestolnico Čangan na najhitrejši možni način. Naložili so ga v posode z
ledom in snegom (to je v zgodovini verjetno prvi prevoz hlajenega sadja), jih
privezali konjem ob bok, te pa so jezdili najboljši jezdeci, ki so 1000 km
dolgo pot opravili v dveh dneh in pol. Tako je gospa Jang uživala sveže sadje,
saj kitajski pesnik Po Čui pravi: »Barva utrganega ličija se spremeni v enem
dnevu, vonj v dveh dneh, barva, vonj in okus skupaj pa se zgubijo v štirih ali
petih dneh.«
Drevo rabi za dobro rodnost krajše hladno obdobje, zato v
nižinah sicer lepo raste, a slabo.
Liči je sicer vednozeleno drevo, visoko tudi do 14 m. Ima zaokroženo gosto krošnjo, zaradi katere ga uporabljajo tudi kot okrasno drevo. Listi so svetlo zelene barve, povoščeni in sestavljeni iz dveh do štirih parov eliptičnih lističev. Cvetovi so majhni in neopazni; razvijejo se na končnih latih, ki so včasih dolgi tudi 30 cm. Sadeži (nekateri jih tudi imenujejo puščavsko jajce) se razvijejo v grozdih, ki so ponavadi sestavljeni iz dveh ali treh jagod, lahko pa tudi iz dvajsetih ali več. Jagode so jajčaste oblike, dolge so 3 do 4 cm. Del, ki je užiten, vsebuje vitamine B, A in C. Lupina je krhka, hrapava, malinove barve. Meso je elastično, bele barve in sladko. Po okusu nekatere spominja na rozine, drugi pa trdijo, da rahlo, vendar prijetno zaudarja, podobno kot blago smrdeči siri.
V mesu je sorazmerno velika temno rjava peška. To peško lahko posadimo in si vzgojimo svojo rastlino ličija. Sicer je ne bomo mogli presaditi na prostor imamo jo pa lahko kot okrasno ter obenem zanimivo rastlino v prostoru.
Liči je sicer vednozeleno drevo, visoko tudi do 14 m. Ima zaokroženo gosto krošnjo, zaradi katere ga uporabljajo tudi kot okrasno drevo. Listi so svetlo zelene barve, povoščeni in sestavljeni iz dveh do štirih parov eliptičnih lističev. Cvetovi so majhni in neopazni; razvijejo se na končnih latih, ki so včasih dolgi tudi 30 cm. Sadeži (nekateri jih tudi imenujejo puščavsko jajce) se razvijejo v grozdih, ki so ponavadi sestavljeni iz dveh ali treh jagod, lahko pa tudi iz dvajsetih ali več. Jagode so jajčaste oblike, dolge so 3 do 4 cm. Del, ki je užiten, vsebuje vitamine B, A in C. Lupina je krhka, hrapava, malinove barve. Meso je elastično, bele barve in sladko. Po okusu nekatere spominja na rozine, drugi pa trdijo, da rahlo, vendar prijetno zaudarja, podobno kot blago smrdeči siri.
V mesu je sorazmerno velika temno rjava peška. To peško lahko posadimo in si vzgojimo svojo rastlino ličija. Sicer je ne bomo mogli presaditi na prostor imamo jo pa lahko kot okrasno ter obenem zanimivo rastlino v prostoru.
Verjemite, da ko vam bo prva rastlinica tako vzklila iz
semena boste zelo ponosni na svoj uspeh.
Tukaj so moji prvi poskusi s to nenavadno a čudovito
rastlinico.
Seme ličija izluščimo in posadimo v zemljo.Najbolje da posadimo več koščic in čim bolj sveže. Ne čakajmo da se koščice izsušijo saj se možnost kaljivosti tako zmanjša. |
Po nekaj mesecih lahko folijo popolnoma odstranimo.Pazimo da je mlada rastlinica na dovolj toplem prostoru ter da ima dovolj vlage. |